Pokernews Intervju: Andrew "Giddy" Perendes, avtor knjige Life is a Gamble

Life is a Gamble

PokerNews dopisnik, Chad Holloway, se je srečal z avtorjem najnovejše knjižne poker uspešnice - Life is a Gamble. Z Andrew "Giddy" Perendesnom je nastal naslednji intervju...

PokerNews: Zakaj si se odločil, da napišeš knjigo o svojem življenju?

Perendes: So-avtorica knjige - Elizabeth Rogers, je napisala članek z naslovom The Story of Professional Cash Game Poker Who Never had to Work a Day in 45 Years. Članek je bil prava uspešnica, zato me je Elizabeth prosila, če bi lahko o meni napisala kar celo knjigo. Na to sem pristal, saj sva takrat oba mislila, da bo vse skupaj le šala, a na koncu sva drug drugega bodrila, dokler ni bil pred nama končni izdelek.

Sam sem želel pisati o stari časih, ko so igram na srečo vladali tatovi in gangsterji. Če si v tistih časih želel biti del te scene, si moral tudi sam prekršiti kak zakon, temu se enostavno ni dalo uiti. Pri pisanju knjige je bilo najtežje prav spraviti Elizabeth v položaj, da je razmišljala, kot smo takrat razmišljali mi. To so bili povsem drugi časi, ki jih ljudje, ki se s pokrom srečujejo danes, praktično ne morejo razumeti.

PN: V knjigi se vse vrti okrog pokra, stav na konjske dirke in pa tatvinah draguljev. Se tvoje življenje še vedno vrti okrog teh treh stebrov?

AP: Včasih, je bilo to vse skupaj precej drugače. Takrat so pokeraši stavili na vse kar je bilo mogoče, za razliko od danes, ko se večina pokerašev ukvarja le s pokrom. Če mi je takrat zmanjkalo denarja, ali pa se izgubil vse stave, mi nihče ni hotel ponuditi posojila. Prav tako nismo še imeli kreditnih kartic, tako da si moral, če si se želel ponovno vrniti v “igro”, moral prekršiti zakon. Kriminalu sem se dokončno odpovedal leta 1996, ko sem odsedel svojo zadnjo 3-letno zaporno kazen. Vseeno bi težko rekel, da me je kazen izučila, a sem takrat sklenil, da sem za zapahi preživel dovolj let in da bi rad vsa preostala, raje preživel na prostosti.

PN: Britanska poker scena je očitno polna zanimivih karakterjev. Ob tem na misel takoj pride morda najbolj poznan izmed vseh - David “Devilfish” Ulliott. So se vajine poti kdaj križale?

AP: Da, takih karakterjev je bilo kar nekaj in precej jih je še vedno mogoče najti v Londonu. Z Ulliottom sem se večkrat srečal, ko je bil še razmeroma neznan, a že takrat je bil prava pojava. Kljub temu, da ga kot pokeraša neskončno spoštujem, pa mi ob omembi njegovega imena vedno pride na misel zgodba o nakupu ročne ure. Ob koncu 90' let je imel še en pomemben akter britanske scene, s precej masla na glavi - “Manchester” George, dragoceno uro Patek Philippe. To uro, ki je bila izdelana iz 22-karatnega zlata in je imela na pročelju diamante, je takrat želel kupiti njegov prijatelj Dave Ulliott. George je s tem namenom takrat poklical Ulliotta, a se je na njegovem domu na telefon oglasila njegova žena in ga obvestila, da sta se z Daveom. Pri tem mu je posredovala njegovo novo številko, ki jo je George poklical, a že po nekaj sekundah odložil. Ko sem ga povprašal, zakaj je to storil, mi je razložil, da mu je bivša žena očitno dala napačno številko, saj se je na tej oglasil nek klovn, ki se je predstavil kot “Devilfish”.

Ko sem Georgeu razložil, da je to Ulliottov vzdevek, se kar ni mogel nehati smejati. Kako so se stvari razpletle ne vem, a mislim, da je kupčija na koncu padla v vodo.

PN: Po tako bogati karieri – kaj sploh še ostane? S čem se boš ukvarjal v prihodnje?

AP: Še naprej bom igral denarne igre, saj je to skorajda edino, kar znam početi. Dandanes je to vse legalno in zelo lepo urejeno, tako da je samo v Londonu in okolici dovolj izbire za vse ljubitelje denarnih iger. Sam še vedno igram precej redno, kar lahko pordijo številni člani te scene, ki me tudi po 5-krat ali 6-krat na teden srečajo v Victoria Casino, Empire, Hippodrome, Cromwell, Palm Beach ter številnih drugih poker klubih/salonih.

BREZPLAÈNI turnirji

Name Surname
Chad Holloway

VEČ ČLANKOV

Ostale objave