Intervju s Pjerom: »Sreča in bankroll« (1. del)

Intervju s Pjerom: »Sreča in bankroll« (1. del) 0001

S kolegom se usedeva v avto in se odpraviva proti Trbovljam. Njihov klub že poznam, nisem pa še srečal Pjera, s katerim sva dogovorjena za pogovor. Malce zamujava, zato se za srečanje dogovorimo kar v klubu. Že pred vrati se čuti akcijo in sliši žvenket žetonov.

Pjera nisem poznal, sem pa zanj že večkrat slišal. Verjetno je eden prvih slovenskih pokerašev, zagotovo pa dobro pozna slovensko sceno in ima ogromno izkušenj.

Koliko časa že igraš poker?

Pet let že igram. Začel sem igrati na Paradise Pokru, kjer sem igral limit holdem 1-2, večinoma kratke mize, vendar brez znanja, po občutku. Nekje sem izvedel, da Jonas igra poker, zato sem poskusil tudi sam. S prijateljevo kartico sem si nakazal denar na Paradise Poker, kjer sem v pol leta izgubil približno 3000$. O pokru takrat nisem prebral še nič. Sicer sem vmes že imel proračun 1200$-1500$, mislil, da obvladam in sem šel prehitro na 3-6, padel nazaj na 1-2 itd. Potem mi je kolega iz Kopra, pokeraš Andrej rekel, da slabo igram. Sam sem bil začuden, vendar sem imel svojih izgub dovolj. Zdelo se mi je, da zapravljam čas in denar. Potem pa mi je Andrej povedal za naslove knjig, ki sem jih prebral, spoznal sem Jonasovo strategijo »Playing with the fish« in njegove debate s Sklanskyjem, Abdula… In od takrat naprej nisem več izgubljal. Prvo leto, to je bilo konec leta 2003, pa sem se malo bolj resno posvetil pokru. Videl sem, da v službi mogoče ne kaže najbolje, zato sem resno preštudiral vse, kar sem lahko dobil o pokru. Potem se je začelo dogajati zares.

Potem verjameš, da knjige zelo pomagajo pokerašem?

Vedno sem verjel knjigam. Nekateri ljudje pravijo, da se pokra ne naučiš iz knjig. Sam mislim, da se iz knjig lahko naučiš ogromno. Knjige večinoma pišejo ljudje, ki poznajo igro. Iz vsake lahko »potegneš« nekaj, kar ti bo koristilo. V bistvu je vsaka knjiga dobra, tudi če se z vsebino ne strinjaš.

Kakšen je tvoj slog igranja?

Vedno sem bil konzervativen. Po začetnih lekcijah sem vedno upošteval »bankroll«. Za limit igro priporočajo sicer minimalno 300 velikih stav, vendar zagovarjam veliko večji bankroll. Vedno sem imel približno 1000 velikih stav. Tudi ko mi na višjem limitu ni šlo, sem se vedno vrnil na nižjega, spet sestavil 1000 stav in se vrnil na višjega. Nikoli nisem ogrožal svojega proračuna.

Na nizkih limitih?

Ja, mislim, da sem takrat igral 2-4, samo limit poker. In relativno hitro, v dobrem letu, sem igral 20-40, kasneje pa 30-60, ki je bil takrat najvišji limit.

Kakšna je bila takrat igra?

Sam sem bil vedno tight igralec, igra pa je bila takrat dokaj loose. Če si agresivno odigral svoje dobre karte, odstopil, ko nisi zadel flopa, ter bil discipliniran, si bil lahko uspešen. Sicer sem igral dokaj »po knjigah,« vendar sem bil vedno bolj na previdni strani. V mejnih situacijah sem rajši odstopil. Limit igra ni bila zelo razvita. Američani, takrat jih je bilo ogromno, so plačevali in plačevali, jaz pa sem igral, ko sem »imel«. To je bil takrat uspešen racept za uspeh, vendar s tako igro sedaj ne moreš biti več uspešen. Igra je postala veliko bolj agresivna, naprotniki so napredovali.

Kako da si presedlal na no limit?

Oktobra 2005 je prišel en grd mesec. Do takrat nisem imel meseca z izgubo. Oktobra pa je bilo grdo. Krekali so me, izgubil pa sem vsaj 500 velikih stav. Sredi meseca sem izgubljal že 20.000$, na koncu sicer samo 5000$, s čimer sem bil zadovoljen. Ampak takrat se mi je limit igra malce zamerila. Pomislil sem, da mogoče to ni pravi način za prihodnost: »Ovce vse plačujejo, ni nobene kreativnosti, ne moreš vplivati na ogromna nihanja…«

Kaj pa loose agressive limit igralci?

Vedno pa sem igral več miz naenkrat. Dva monitorja, osem miz, akcije na polno… Vendar z mehansko igro, 14%-16% flopov, kar je bilo v tistih časih iber tight. Ampak je bila igra drugih tako slaba… S takšno igro danes ne moreš biti tako uspešen kot včasih. Zanimiv je naš igralec DERB, mislim da je konec leta 2005 na najvišji igri 30-60 spravljal v obup ostale. Takrat smo vsi igrali na Partyju. On je imel izjemno loose aresivno igro. Njegov uspeh je razburkal cel forum 2+2, profesionalci so se čudili, kako lahko zmaguje s tako igro. Vendar je z odlično postflop igro tako dobro izkoriščal slabe igralce, svoj imidž in napake nasprotnikov, da je uničil igro 30-60.

Kaj pa začetki tvoje no limit igre?

Začel sem na 1-2, kjer sem bil takoj uspešen. Potem sem presedlal na 2-4 kratke mize, kjer sem igral dalj časa in delal dober profit. Takrat je bil no limit precej na začetku. Igralci še niso znali igrati no limit pokra prek interneta, tudi sam še nisem prebral knjig o no limitu. Vendar se je z neko logiko in izkušnjami iz limita dalo zmagati v teh igrah. Spet je bil verjetno ključ uspeha tudi boljša in bolj tight pre flop strategija.

Katere knjige priporočaš za no limit holdem?

Najboljše se mi zdijo Little Green Book in Little Blue Book (Phil Gordon), No Limit Hold`em: Theory and Practice (Sklansky). Tudi Super System Doyla Brunsona, ki pa je malo za časom. Tako igra veliko igralcev na kratkih mizah (porivajo all-in na vlečko barve itd.), vendar se mi to ne zdi dobra igra, igralci se jim prilagajajo. Mogoče je no limit poglavje v Super System bolj primerno za igranje v živo.

Te all-in poteze na flopu so zanimive. S setom dostikrat porinem na flopu, sploh če je možna vlečka barve. Nihče ne pričakuje tega, večina te avtomatsko da na »flush draw«. Imaš na primer set trojk, priti igralcu, ki je višal. Če ima overpar bo verjetno izgubil banjo. Na flopu te plača recimo JJ, QQ, na turnu pa ga že lahko ustavi A, K, Q, odigra previdno, ček rejzi pa odpadejo…

Kako je šlo naprej na no limitu?

Dolgo časa sem igral 2-4 kratke mize, potem pa napredoval na dolge 5-10. Tam sem tudi igral dalj časa, še zdaj včasih, vendar večinoma 5-10 in 10-20 kratke mize. Igram na mreži ONGAME in iPoker. Na Partyju se mi zdi igra težja. Zagotovo je preflop bolj agresivna, zato nasprotnika težje postaviš na karto. Ogromno squeeze višanj, s 76 v barvi v tri igralce brez pozicije »bum«. Dosti je agresivčec s 35% flopov in 28% preflop rejza. Igre so noro agresivne. Tukaj na mreži iPoker lahko stvari bolj kontroliram, sem sam agresor.

Osem miz na teh limitih se mi zdi ogromno?

Šiba, navadiš se. Imam dva monitorja, na katera lahko namestim osem miz, pomagajo tudi različni programi, Poker Tracker, Ace HUD itd.

Kako pa je z opazovanjem nasprotnikov. Si opombe zapisuješ v klientu ali v kakšen zvezek?

Tukaj sem pa malce malomaren. V bistvu mu samo dodam piko, če je slab igralec, na Partyju sem si kaj kratkega napisal. Pri osmih mizah ni veliko časa, označim pa, da je slab igralec. Ker igram večinoma pri istih igralnicah, si kakšno večjo neumnost tudi zapomnim. Tukaj in v študiranju iger posameznikov še vidim možnost za napredovanje.

Kaj bi še popravil v svoji igri?

Jezi me, če kakšen dan končam z grdim minusom, kljub temu, da sam pri sebi vem, da je to sestavni del tega posla. Rad bi postal imun na hude minuse in ne bi slabe volje in depresije prenašal v življenje izven pokra.

Zapisujem pa vse svoje rezultate. Že od začetka, ko sem začel resno igrati, si zapisujem svoje seanse v excelov dokument. Vsak dan po končanem igranju zapišem rezultat in to me dodatno motivira. Nočem, da se graf obrne. To me vleče naprej.

Zanimivo je, da po petih letih igranja še vedno z užitkom igram. Tudi ko sem na dopustu, sicer uživam, vendar pogrešam akcijo, borbo za žetone. Ko me potolčejo, se vedno želim postaviti nazaj.

Sledi drugi del intervjuja…

VEČ ČLANKOV

Komentarji

Ta članek še nima komentarjev. Bodite prvi!

Kakšno je vaše mnenje?
Prijavi se in napiši komentar ali uporabi facebook prijavo.