O omahi – »predator«

Na eni izmed evropskih internetnih igralnic, na kateri igram, so igre omahe na posameznih nivojih igranja pogosto slabo obiskane, kar otežuje igranje nad najnižjimi limiti. To pa predstavlja pravo nasprotje v primerjavi s ponudniki, kot so npr. Pokerstars, in ostalimi internetnimi igralnicami, ki so privlačni za ogromno število rednih obiskovalcev in kjer so vse igralne mize v stalni uporabi.

Tudi pri večjih internetnih igralnicah ni povsem zagotovljeno, da lahko takoj prisedete k igri omahe, nasprotno je pri igrah Texas Hold'em, vendar za skromnejše igralce navadno ni nobenega problema. Pri manjših ponudnikih so igre višjih limitov zelo slabo obiskane, navadno pa ogromno število sodeluje le pri igrah z majhnimi limiti, kot so 0.25$/0.50$ in 0.50$/1$.

Ponavadi iščem priložnost za igro na manjši, prej omenjeni spletni igralnici. Najraje imam short-handed igre, s petimi ali šestimi igralci. Najbolj fascinanten, če temu lahko tako rečem, se mi zdi tip igralca »predatorja«, ki sedi za mizo in čaka na svoj plen. Vsaj dva igralca tega tipa sta navadno udeležena v igrah omahe hi/lo in vedno pogledam na takšne mize, da vidim, kako jim gre. Večino časa imajo profit.

Redni igralci se največ udeležujejo polnih miz. Pogosto najdem na seznamu več polnih miz in za vsako izmed miz igralca ali dva, ki čakata na svoj sedež. Usedem se za prazno mizo, a igralci iz čakalnice ne prisedejo. Ne zato, ker imam ugled na tej spletni igralnici, verjemite mi, ampak zelo redkim igralcem ustreza igra ena na ena oziroma short handed igra.

Izjeme pri tem so »predatorji«. Vsak izmed teh fantov (ali pa tudi deklet – kdo ve?) se bo usedel za tri ali štiri prazne mize in čakal na posel. Ponavadi izberejo najbolj obiskane nivoje glede na velikosti stav ($0.5/$1) in mogoče nivo ali dva višje ($1/$2 in $2/$4). Za mizo sedijo v upanju, da ovčice zapustijo svojo čredo in odtavajo na njihov teritorij, kjer jih potem krvoločno požrejo.

Psihologija je pri tem tipičnem scenariju zelo zanimiva. Kot je omenjeno zgoraj, velika večina posameznikov noče biti ločenih od množice, zato raje prisedejo za polno mizo, ne bodo pa se pridružili praznim. Le kadar imajo solidno orožje v obliki dobrih kart, so dovolj pogumni, da stavijo ali povišajo, v igri ena na ena pa je treba igrati s precej slabšimi kartami in zato imeti tudi več poguma.

»Predator« se tega zaveda, zato je zelo potrpežljivo bitje. Med igralci, ki iščejo mize in se razgledujejo naokoli, se bo včasih našel kdo, ki je dovolj samozavesten navkljub težkemu nasprotniku oziroma izzivalcu in se odloči, da odide na višji nivo. Verjetno razmišlja v smislu: »nikoli ne veš, lahko na hitro podvojim svoj vložek in odidem…« ali »igro ena na ena na novi mizi bodo opazili drugi, se pridružili in kmalu bo za mizo deset igralcev«.

Vsak izmed »predatorjev« na začetku igra zelo tight, potrpežljivo in ne tvega svojih žetonov. Veliko zapira svoje karte, s tem pa novemu igralcu izreka dobrodošlico ter mu dovoli pobrati nekaj potov. Če bi na začetku igral nasprotno, s tiransko taktiko in pogostim višanjem pred flopom, bi zelo verjetno izgubil stranko. Tako raje počaka, da njegov nasprotnik prične igrati veliko več kart in izgubi vse več žetonov.

Torej na začetku igra zelo lagodno in si ogleda obilico flopov. Ko je flop nadvse obetajoč z veliko vlečk do najvišje in najnižje kombinacije, upa na veliko akcije od enega ali dveh nasprotnikov in na tretji fazi stav običajno poviša s stavo v velikosti pota. Njegova stava je nenehno enačena in žrtev je na tleh.

To je bila tipična akcija opazovanega posameznika. Kdo drug pa je drugačen, bolj brezskrben glede »zapeljevanja« nasprotnika. Agresiven je že od samega začetka in pogosto pobere žetone, ker nihče preprosto noče veliko igrati na tem nivoju. Takega igralca jaz obvladam precej lažje, ker se prav tako zavedam, da je treba počakati in nepričakovano napasti, ko zadanem odlične karte. Ni se vedno lahko soočati z agresijo, vendar je zadovoljujoče, ko ga moje višanje za pot prisili v odstop.

Vsi ti igralci – pasivni na začetku in šele potem agresivni, ali pa tisti, ki so agresivni takoj – se zavedajo, da večina igralcev, ki prisedejo, nima toliko izkušenj v igri ena na ena kot v short handed igri. Njihova pasivna igra, ki je bolj primerna za polno mizo, pa prekmalu razkrije moč njihovih kart. »Predatorju« je dana žrtev, v katero zlahka zapiči svoje zobe.

Včasih se sprašujem, zakaj ne uporabim podobnega pristopa tudi sam bolj pogosto!

Torej, ko iščete novo igro, se pazite »predatorja«. Pazite se osamljenega igralca, ki v pripravljenosti čaka, da kdo prisede in igra z njim. Mogoče beseda »igrati« v tem primeru niti ni primerna.

Pazite na svoj hrbet…